Video: Čarobno potepanje

Italija, Junij, 2006

Video koncert: Mesečina

Nastopata: Nina in Katarina R. Koželj, Maj, 2006

Video: Klavirski nastop št. 7

Maribor, December, 2007

Otroci, glasba in pedagoški pristop

Nina R. Koželj, November, 2005

Kdaj je pravi čas, da se vaš otrok vključi v organizirano glasbeno izobraževanje? Številne smernice, ki jih zagovarjajo različni pedagogi, ponujajo številne odgovore, ki zagovarjajo tudi možne rezultate in namere, ki pa jih je kljub individualnemu pristopu k posamezniku težko napovedati. Verjetno se bomo strinjali, da je pri majhnem, predvsem predšolskem otroku najpomembnejši pristop pedagoga, ki bo pri otroku vzbudil, ohranil ali povečal zanimanje za glasbo. Ta pristop naj bi se ohranil in se hkrati prilagajal otrokovemu odraščanju in spoznavanju glasbe, učenju in poznavanju instrumenta ter duševnemu razvoju in odnosu do do glasbe. V takšnem okolju bo otrok razvil pozitiven odnos do učenja glasbenih veščin in si z veseljem nabiral znanje pri poznavanju in obvladovanju izbranega instrumenta.

Na fotografiji: Katarina Ružič Koželj, učenka 1. razreda Srednje glasbene in baletne šole Maribor, varovanka izvrstne pedagoginje prof. Vlaste Bezjak

Pomoč v gospodinjstvu

Nina R. Koželj, November, 2005

Otroci izjemno radi posnemajo opravila odraslih, zato vam bodo z veseljem pomagali pri peki prazničnega peciva. Dovolite jim, da sodelujejo pri mešanju sestavin, mesenju in izdelovanju peciva in keksov. Naj si dajo duška pri odmerjanju sestavin, packanju in oblikovanju. Presenečeni boste, kako bogata je njihova domišljija in kako spretni zanjo biti. Ne bojte se popackanih tal v kuhinji, temveč se z njimi raje vnaprej sprijaznite. Vašemu otroku boste s tem omogočili izvrstno zabavo in ustvarjanje, ki mu bo zagotovo koristilo.

Recept za kekse
Priporočamo vam enostaven recept za smetanove kekse, za katere potrebujete naslednje sestavine:

• 55 dag moke (pol mehke, pol ostre),
• 1/2 vrečke pecilnega praška,
• 1 vanilij sladkor,
• 25 dag sladkorja v prahu,
• 2 dl kisle smetane,
• 10 dag masla, po želji tudi žlico ruma,
• 1 celo jajce,
• 2 rumenjaka.

Skladnja in otroški govor

Simona Kranjc, Filozofska fakulteta v Ljubljani

Med dejavnike, ki vplivajo na razvoj otrokovega govora, sodi tudi neke vrste občutljivost za konstitutivne strukture jezika. Zdi se, da otrok v enobesednem obdobju razvoja ve, da besede v nizu niso izolirane, ampak so del višjih enot, izrekov, ki opravljajo komunikacijsko funkcijo in prenašajo informacijo o pomenu manjših enot, ki sestavljajo večjo enoto. Izreki so sestavljeni iz manjših pomenskih enot. Na strukturni ravni pa govorimo o večjih enotah - povedih - sestavljenih iz besednih zvez.

V obdobju intenzivnega učenja jezika (od prvega do tretjega leta) gre otrok skozi tri glavne stopnje. Na prvi stopnji je njegova sposobnost produkcije omejena na enobesedne enote, imenovane holofraze, na drugi se zmožnost tvorjenja poveča na več enot znotraj enega izreka, na tretji stopnji pa doseže zmožnost tvorjenja zapletenih večstavčnih besedilnih enot. V tem času otrok ne le pridobi zmožnost tvorjenja daljših besedil, marveč se izpopolni v obvladovanju znakov tudi na drugih jezikovnih ravninah.

Verbalna in neverbalna komunikacija otroka

Nina R. Koželj , 2004 (odlomek)

Komunikacija predšolskega otroka združuje neverbalno in verbalno komunikacijo v celovito izraznost, ki z leti izgubi svojo moč, predvsem zaradi obvladovanja številnih naučenih komunikacijskih tehnik. Otrokova komunikacija je torej neposredna in razpoznavna na večih ravneh. Mnogokrat do bistva sporočila pridemo s pomočjo komparacije večih elementov verbalne in neverbalne komunikacije. V veliko pomoč pri razpoznavanju skritih sporočil pa nam služijo tudi slikovni materiali, saj se predšolski otroci pogosto bolj bogato in neprikrito izražajo prav z risbo in barvo.

Risbe in sporočila

Nina R. Koželj, 2005 (odlomek)

Risba, velikost, proporci ali razmerja med narisanimi elementi, poudarjeni detaili oziroma deli risbe ali skrite podrobnosti, kot tudi barve in način pritiska svinčnika oz. čopiča ali risala, nam sporočajo številne značajske in razpoloženjske dejavnike, ki jih z natančno analizo lahko povežemo v celoto in oblikujemo skrito sporočilo likovnega dela. Prav pri otroškem delu to ostaja neprikrito, saj so majhni, predvsem predšolski otroci neposredni v svojem likovnem, kot tudi osebnostnem izrazu.

Glaskovanje in črkovanje

Nina R. Koželj, 2005 (odlomek)

Poučevanje slovenskega jezika na nižjih osnovnošolskih ravneh je v zadnjih letih prineslo kar nekaj sprememb. Prvošolčki se pred spoznavanjem črk na primer učijo glskovati, z namenom, da bi spoznali najosnovnejše dele besede - posamezne glasove. Pred leti je bilo učenje besed omejeno na črke in učenje le-teh v besedi, torej s tako imenovanim črkovanjem. Vemo namreč, da se tudi v slovenščini nekatere besede zapišejo drugače, kot pa se izgovorijo. Torej razlika pri opismenjevanju nastane tako ali drugače. Otrok se z njo na vsak način mora soočiti,v enem ali drugem primeru, torej prej ali pozneje.

Vsi naši otroci

Prve otrokove solze so prošnja; če jih ne potolažimo, postanejo grožnja.

Rousseau

Na fotografijah:
Katarina z muco Piko
Hana na ježi